IRO Area MRT, Ljubljana 13-15.5.2016

Petek 13.5. 7:00. Zborno mesto: Policijska akademija Tacen. Seveda sem zamudil. Na kraju zločina so že čakali Sebastian ter markerja Boštjan in Jan. Na hitro smo opravili prijavo ter veterinarski pregled. Baje da imava zdrave pse. Po prijavi je sledilo posedanje ob kavi in čakanje na briefing. Na briefingu so nas seznanili s potekom preizkušnje ter osnovnimi podatki o tem, zakaj smo sploh bili aktivirani. Ker gre za preizkus iskanja v naravi, pričakovano niso povedali nič posebnega. Preizkus zajema 3 iskanja. Eno iskanje v sektorju (60ha), eno nočno iskanje v sektorju (60ha) ter iskanje ob poti (3km). Na vsakem iskanju ima reševalni par časa 1 uro. Poleg tega mora opraviti še GPS nalogo, veterinarsko prvo pomoč ter 5km pohod do nočnega iskanja.

Takoj po briefingu, se je pričelo zares. Od te točke naprej, si lahko kadarkoli aktiviran. Časovnica ni bila znana, so pa obljubili, da bodo na oglasni deski obesili list z informacijami vsaj pol ure prej, kot se bo potrebno zglasiti v bazi. Z napetostjo smo preverjali novosti. V glavi si delaš plan, neko svojo časovnico in upaš, da boš ujel najboljše razmere. Naj povem, da so bile razmere katastrofalne. Večino časa je prevladovalo brezvetrje ob močnem deževju. To se je poznalo tudi na rezultatih. Veliko dobrih psov ni bilo popolnoma uspešnih, predvsem zaradi slabih razmer. Za uspešno prestano preizkušnjo, je bilo tokrat poleg vrhunskega dela potrebno kar precej sreče.

Tereni so bili precej težki. Že tako gre za ogromno površino, ki pa je bila kar precej začinjena. Na dnevnem iskanju v sektorju, je šlo za izjemno razgiban teren. Na testu je bila telesna pripravljenost tako vodnika kot psa. Oba psa, sta po mnenju ocenjevalcev opravila vrhunsko delo. Iskala sta konstantno, celo uro. Že samo to, kaže na izjemno pripravljenost. Nočno iskanje je bilo zgodba zase. Skoraj vsi smo imeli enake razmere. Naliv brez vetra. Gozd je bil tako neprehoden, da bi bilo že dnevno iskanje tam izjemno težko. Ponoči, pa je bila zgodba še toliko hujša, saj praktično ne vidiš in ne slišiš psa. Kamorkoli si posvetil, si videl samo zid plevela, ostrog in vej. Kot v džungli. Dnevno iskanje ob poti je bilo, vsaj kar se terena tiče še najlažje. Čeprav poplavljeno in blatno. Tudi tukaj, smo se soočali z brezvetrjem, ki je krojilo usodo marsikaterega para.

Končna slika je bila dobra. Ocenjevalci so izjemno pohvalili delo obeh psov in vodnikov na vseh deloviščih. Preizkušnja je bila za psa izjemno naporna, saj sta morala pregledati ogromne terene z izjemno kratkimi vmesnimi pavzami. Sam sem imel vsa 3 iskanja v razponu 16h. Omeniti velja tudi, da nikjer ne zaključiš z delom kaj dosti prej kot v 1h, ki jo imaš na voljo.

Na koncu bi se rad zahvalil obema markerjema, Boštjanu in Janu. Brez niju, se s Sebastianom ne bi mogla igrati specialcev. Oba sta bila pohvaljena s strani organizatorjev. Menim, da smo dobro predstavljali naš klub. Prav tako hvala Julki in njeni skupini, za vse posebej za naju pripravljene treninge. Skupaj smo v klub pripeljali novo Area MRT licenco.

Miha Jerot

foto: Matjaž Koprivec